Google prijava
Facebook prijava
Eden glavnih razlogov za prekinitev sodelovanja v spletnih anketah je njihovo predolgo trajanje.
Metodološka etika sicer zahteva, da respondentom že vnaprej povemo, koliko časa bo anketa predvidoma trajala, hkrati pa se pričakuje, da je v teku ankete vključen indikator napredka, ki respondentu jasno kaže, kje v procesu se trenutno nahaja.
Predviden čas izpolnjevanja v grobem lahko strnemo v naslednje skupine:
- Trajanje do 2 minut pomeni zelo kratko anketo, kjer dolžina ne predstavlja dejavnika zapuščanja ankete, niti dolžina ne predstavlja začetne ovire;
- Trajanje od 2 do 5 minut pomeni kratko anketo, ki pa že zahteva od potencialnih respondentov določeno motiviranost, ki se doseže predvsem z dovolj zanimivo tematiko;
- Trajanje od 5 do 15 minut pomeni že srednje dolgo anketo, ki poleg dovolj zanimive tematike zahteva tudi neke vrste poseben motiv (npr. pripadnost isti skupini, društvu, razredu, kraju, itd.), vzpodbudo ali nagrado (npr. v obliki rezultatov, delanje usluge, dejanske nagrade). To je tudi trajanje, na katerega respondenti za ankete, ki jih zanimajo, vnaprej (če se jih vpraša oziroma informira) sploh pristanejo na sodelovanje. Za daljše trajanje so potrebni resni in eksplicitni dejavniki vzpodbujanja;
- Trajanje od 15 do 30 minut pomeni dolgo anketo, kjer je treba natančno razmisliti o motiviranju respondentov, pa tudi o zadrževanju respondenta v toku ankete. Kljub vsemu gre pri tem za anketo, ki je običajna v anketni industriji, posebej v spletnih panelih, ki tovrstno sodelovanje običajno nagrajujejo s točkami ali pa tudi z denarjem (npr. 5€);
- Trajanje nad 30 minut pomeni že zelo dolgo anketo, ki zahteva – če želimo anketo izpeljati kvalitetno in z visoko stopnjo sodelovanja – intenzivno metodološko ukvarjanje (in tudi znanje) z motiviranjem, nagrajevanjem in prepričevanjem.
V vsakem primeru pa velja pri vseh anketah, ki trajajo več kot dve minuti, preveriti naslednje:
- Ali vsa vprašanja resnično potrebujemo; izkušnje kažejo, da večina zbranih vprašanj v anketah potem ni v fazi analize nikoli analizirana. V fazi načrtovanja vprašalnika se namreč raziskovalci pogosto preveč vživijo v svojo problematiko in se jim prikažejo kot zelo pomembni tudi nekateri podrobni detajli;
- Ali smo upoštevali načelo slučajnostnih blokov, ki manj pomembna vprašanja razvrščajo v podskupine, ki jih dobi le en del respondentov. Večina anket ima namreč nepotrebno preveliko število enot za vprašanja, ki niso ključne pomembnosti: Posebej za ocene na skali (1 - 5, 1 - 7) zadoščajo že bistveno manjši vzorci, kar lahko izvedemo na podvzorcu polovice ali četrtine celotnega vzorca (podrobnosti so TUKAJ >>).
