Google prijava
Facebook prijava
Odprti odgovori – posebej, če je vzorec velik – zahtevajo zelo veliko kodiranja (brez tega v fazi avtomatizirane analize npr. za odgovora "jabolko" in "jabolka" ne bomo vedeli, da gre za isti odgovor).
Tako npr. "Katero je vaše najljubše sadje?" ne vprašamo odprto, ampak glavne kandidate (banane, jabolka, itd.) navedemo, za ostale, manj pogoste, pa pustimo odprto možnost DRUGO. Iz podobnih razlogov z odprtim vprašanjem (posebej ne besedilnega tipa) ne sprašujemo niti o letnici rojstva, saj to prinaša celo paleto odgovorov in nepotrebno delo s kodiranjem. Namesto tega ponudimo spustni seznam (drop down).
Kjer je le mogoče – in kjer problem dobro poznamo – torej omogočimo zaprte možnosti odgovorov. To seveda ne pomeni, da se odpovemo odprtim odgovorom, ki so izjemno dragoceni, saj omogočajo pridobitev pomembnih informacij, ki jih nismo predvideli in poznali, da bi jih lahko strukturirali ali pa smo jih pozabili vprašati.
Tudi na koncu ankete zato praviloma postavimo vprašanje v smislu "Imate še kak komentar ..." ali celo nekoliko bolj strukturirano "Lahko navedete dve najbolj kritični zadevi ...", "Kako v celoti gledano ocenjujete ..." ali tudi "Kako ocenjujete vprašalnik ...". Pri tem seveda previdno doziramo tudi velikost okvira: velik okvir vzpodbuja daljše komentarje.
S tem ne dobimo le dragocenega dodatnega uvida v problematiko, ampak pripomoremo tudi k zadovoljstvu respondenta. Eden glavnih razlogov za sodelovanje je danes namreč potreba po izražanju svojega mnenja.
