Tabela: izračuni v 1KA
Za izračun povprečij in variance mora biti merska skala vsaj intervalna, za izračun razmerij pa razmernostna. Za povprečja in varianco lahko zadošča že ordinalna pod pogojem, da predpostavljamo, da so razlike med kategorijami enake (glej točko 2).
1. Nominalna merska skala
Pri spremenljivkah z nominalno mersko skalo podatke razvrščamo v kategorije brez posebnega vrstnega reda ali strukture (npr. regije, stranke, veroizpovedi), zato ne moremo določiti vrstnega reda, povprečij in razmerij.
V 1KA analizah v primeru nominalnih merskih skal izračun povprečij ni prikazan.
1.1. Dihotomna merska skala
Ta posebna vrsta nominalne merske skale ima samo dve kategoriji (npr. da/ne, moški/ženski ...). Tudi tu ne moremo določiti vrstnega reda, povprečij in razmerij.
Pri dihotomnih spremenljivkah se analiza dodatno poenostavi tako, da rezultate predstavimo samo z enim odstotkom (npr. povemo delež žensk in ni nam treba navajati deleža moških).
2. Ordinalna merska skala
Pri ordinalni merski skali lahko vrednosti med seboj primerjamo (večje, manjše), vendar se razdalje med sosednjimi kategorijami lahko zelo razlikujejo. Primer je lahko čas smučanja – med 1. in 2. mestom je razlika stotinka sekunde, med 2. in 3. mestom pa sekunda. Kljub temu je ordinalna merska skala primerna za merjenje določenih pojavov, npr. v družboslovju, kjer predpostavljamo, da so razlike med kategorijami enake (npr. na lestvici od 1 do 5 je razlika med 2 in 3 je enaka razliki med 4 in 5). V družboslovju je posebej priljubljena Likertova lestvica 1-5 (zadovoljstvo, strinjanje, všečnost ...), pri čemer je potrebno upoštevati metodološko priporočilo.
S predpostavko, da so razlike med kategorijami enake, lahko v primeru ordinalne merske skale računamo povprečja in varianco, saj jo približamo intervalni merski skali. Zaradi prevladujočih mnenjskih lestvic je ordinalna merska skala v družboslovju najbolj pogosta.
V 1KA so kategorialna vprašanja z enim možnim odgovorom privzeto opredeljena kot ordinalne spremenljivke, če vsebujejo 4 ali več možnih odgovorov. V nasprotnem primeru je privzeta nastavitev nominalni tip spremenljivke. V 1KA lahko ročno vklopimo izračun povprečij tako, da spremenljivko v naprednih možnostih urejanja vprašanja definiramo kot ordinalno.
3. Intervalna merska skala
Pri spremenljivkah z intervalno mersko skalo je razmak med vrednostmi enak. Ker sta velikost lestvice in točka nič odvisni od naše izbire, lestvica nima absolutne ničle. Za pojave, ki jih preučujemo s to mersko skalo, lahko ugotavljamo, kaj je večje od nečesa drugega in za koliko – primerjamo lahko razlike med vrednostmi. Primer je lahko temperatura, kjer je razlika med 10°C in 11°C enaka kot med 11°C in 12°C, ni pa 20°C "dvakrat bolj toplo" kot 10°C. Podobne lastnosti ima tudi IQ lestvica, kjer je razlika med 100 in 110 primerljiva z razliko med 110 in 120, ne moremo pa trditi, da je IQ 120 dvakrat večji od 60.
Za intervalne spremenljivke lahko računamo povprečja in varianco.
4. Razmernostna merska skala
Poleg tega, da so razdalje med vrednostmi enake, lahko pri spremenljivkah z razmernostno mersko skalo določimo absolutno ničlo oz. izhodišče, zato razdalje med vrednostmi odražajo dejanske razlike. Primer je lahko merjenje dolžine v metrih, kjer jasno določimo pomen vrednosti nič. Vrednost 2 metra tako predstavlja 2x večjo dolžino kot vrednost 1 meter. Med dodatne primere spadata tudi starost (40 let proti 20 let) in dohodek (2000 € proti 1000 €). Kot je razvidno iz primerov, na podlagi te merske skale lahko primerjamo razmerja med vrednostmi. V družboslovnem raziskovanju je uporaba razmernostnih merskih skal manj pogosta.
Pri razmernostnih spremenljivkah lahko računamo povprečja, varianco in razmerja.