Google prijava
Facebook prijava
Ker je anketni vprašalnik vaš stik z respondentom, je zelo pomembno, kako sprašujete. V mislih imejte sledeče:
- Sestavljanje lastnih vprašanj sicer pomeni več svobode, tako pri sami formulaciji kot tudi pri obliki, vendar se pojavljajo dvomi o objektivnosti, zanesljivosti (v kolikšni meri s ponovljenim merjenjem dobimo v enakih pogojih in na istih enotah enake rezultate) in veljavnosti (ali sploh merimo, kar smo nameravali meriti). Da bi se te tri komponente kar najbolj izboljšale, je bilo razvitih veliko različnih merskih lestvic in vprašalnikov. Preverite torej, če obstajajo take, ki iščejo informacije, ki jih potrebujete.
- Ne silite respondente k odgovorom – ne uporabljajte torej "trdih" opozoril – temveč predvsem preverjajte, če so respondenti podali informacije, ki ste jih iskali. Npr. če želite izvedeti letnico rojstva, omejite polje za odgovor tako, da je vanj mogoče vpisovati samo številke ter točno štiri številke. Opozorilo naj tako samo opomni, da je bil podan podatek napačen in prosi za popravek, vendar naj ne onemogoča nadaljevanja. Onemogočanje nadaljevanja namreč lahko pripelje do tega, da si respondenti izmislijo odgovore ali celo prenehajo z izpolnjevanjem.
- Vprašanja naj bodo enostavna in razumljiva. To pomeni, da se izogibajte žargonskim, slengovskim ter tudi preveč strokovnim besedam.
- Vrstni red vprašanj je pomemben. Poskrbite, da boste upoštevali spodnje:
- Vrstni red naj bo logičen. Npr. vprašanja o dogodkih naj se ujemajo z vrstnim redom dogodkov; vprašanja o vrednotenju neke izkušnje naj sledijo vprašanjem o opisovanju te izkušnje;
- Vprašanja, ki se nanašajo na isto temo, naj bodo skupaj. Neprestana menjava tem zmanjšuje verjetnost, da bodo odgovori dobro premišljeni. Če so vprašanja organizirana po tematiki, se anketiranec lahko osredotoči samo na eno tematiko naenkrat;
- Teme (in vprašanja) naj si sledijo od tistih, ki so za anketirance najbolj pomembne, do tistih, ki so za anketirance najmanj pomembne. Raziskave namreč kažejo, da ankete, ki obravnavajo teme, ki so za respondente pomembnejše, dosegajo višje stopnje odgovorov;
- Občutljiva (težka) vprašanja naj bodo bolj na koncu. Nočete namreč, da bi anketiranec zaradi teh vprašanj prekinil izpolnjevanje vprašalnika;
- Demografska vprašanja so navadno na koncu vprašalnika;
- Vprašanja s podobnimi deli naj bodo skupaj – npr. vprašanja z isto lestvico naj bodo postavljena skupaj. Na ta način zmanjšamo kognitivno breme anketiranca.
- Prvo vprašanje naj bo primerno za vsakogar (izjema je le takrat, kadar želimo s prvim vprašanjem ugotoviti »primernost« anketiranca«);
- naj bo enostavno, da ga bodo anketiranci prebrali, razumeli in nanj odgovorili v nekaj sekundah. To ni mesto za dolga vprašanja z veliko možnimi odgovori ali za odprta vprašanja;
- naj bo zanimivo, saj se s tem poveča verjetnost, da bo anketiranec sodeloval v anketi.
- Merske lestvice naj bodo konsistentne skozi celotno anketo. Če ste uporabili lestvico od 1 do 5, naj to velja v vsej anketi. Konsistentno naj bo tudi poimenovanje najvišjih oz. najnižjih vrednosti (npr. naj bo 1 povsod najmanjše strinjanje in 5 največje strinjanje ali obratno).
- Pozorni bodite pri sestavljanju prve in zadnje strani vprašalnika. Prva stran naj predvsem motivira anketirance, zato nanjo ne postavljajte navodil. Zadnja stran naj bo enostavna; običajno vključuje zahvalo.
- Določite, kateri tip vprašanja je najboljši za posamezno vprašanje.
- Če je v anketi veliko vprašanj, naj ima tudi več strani. Preveliko "scrollanje" ni zaželeno. Priporočljivo ni niti, da je na eni strani samo eno vprašanje, saj to podaljša čas izpolnjevanja anket in hkrati poveča možnost, da respondenti prenehajo z odgovarjanjem.
- Uporabljajte vejitve in preskoke, če je to potrebno. Nikar v anketo ne vključite teksta v smislu "Če sta na vprašanje V1 odgovorili z 'da', potem odgovorite na vprašanje V2, če pa ste odgovorili z 'ne' pojdite direktno na vprašanje V3".
- Preverite, če ste vključili vse možne odgovore pri zaprtih tipih vprašanj. Če niste prepričani, uporabe možnost "drugo".
