Do neodgovora pride, če ne dobimo podatkov od enot (respondentov), ki so vključene v vzorec. Neodgovori predstavljajo enega večjih problemov sodobnega anketnega proučevanja, saj stopnja neodgovorov narašča. Pri tem trendi niso povsem jasni in linearni, še posebej, ker visoka stopnja neodgovorov ne pomeni avtomatično tudi velike napake zaradi neodgovorov. Napake, ki izhajajo iz neodgovorov, nastanejo zato, ker nekatere enote niso bile kontaktirane ali pa na anketo niso odgovorile. To lahko predstavlja problem pri vzorčenju. Če anketiranci ne predstavljajo populacije zaradi neodgovorov je posploševanje rezultatov na celotno populacijo vprašljivo. Če torej želimo povišati reprezentativnost vzorca, moramo povišati stopnjo odgovorov.
Ločimo neodgovor enote ali elementa (za izbrano enoto (respondenta) ne dobimo nobene informacije posameznih vrednosti) in neodgovor spremenljivke (nimamo odgovorov za nekatere spremenljivke, torej respondent je odgovarjal, a ni odgovoril na vsa vprašanja), ki nastaneta iz različnih razlogov.
1. Neodgovor enote nastane zaradi:
- zavrnitve sodelovanja (iz načelnih razlogov, prezaposlenosti,...);
- nezmožnosti sodelovanja (bolezen, gluhost, tuj jezik);
- odsotnosti enote (daljša odsotnost od doma, na potovanju, na službeni poti,...);
- nezmožnosti najti enoto;
- nedostopnosti enote;
- drugih razlogov (izgube vprašalnikov idr.).
2. Neodgovor spremenljivke pa lahko nastane, ker:
- Anketiranci odgovora ne poznajo;
- Anketiranci zavrnejo odgovor (zlasti pri občutljivih vprašanjih ali kadar menijo, da vprašanja niso pomembna za navedene cilje raziskave);
- Zaradi naglice, napake anketarja (vprašanje se preskoči ali se pozabi zapisati odgovor);
- Zaradi naknadne izločitve (črtanja) nekonsistentnih odgovorov.
Poleg zgornjih razlogov lahko govorimo tudi o generičnih razlogih za neodgovore. To so npr. neuspeh pri pošiljanju vabila za anketo (npr. zato, ker je sporočilo prepoznano kot »spam«, ker kdo ne pregleduje elektronske pošte dovolj pogosto ali je sploh ne uporablja, ker morda med raziskovanjem ni na voljo).
Zaradi posledic neodgovorov (pristranskost in premajhna natančnost ocen) se je potrebno zelo potruditi, da se njihov vpliv čim bolj zmanjša, torej:
- Izbiramo večje vzorce (v katerih že vračunamo število neodgovorov);
- Neodgovore skušamo preprečiti (npr. z res kvalitetnimi vprašalniki in/ali anketarjem);
- Že v procesu zbiranja lahko manjkajoče enote nadomestimo z drugimi enotami (iz istega stratuma);
- Enote (podatke) iz stratumov, ki so odgovarjale redkeje, lahko utežimo z obratnimi vrednostmi njihovih deležev (a le, če so za to izpolnjeni pogoji);
- Manjkajoče vrednosti spremenljivk nadomestimo. Znana je cela vrsta boljših ali slabših metod, npr. vstavljanje povprečja stratuma (skupine podobnih elementov) in metode večkratnega vstavljanja (regresijske, EM algoritem).
Orodja za spletno anketiranje nudijo samodejno sprotno preverjanje ustreznosti odgovorov. Tako zmogljivejša programska orodja ponujajo kriterije preverjanj, med drugim preverjanje neodgovora, ki omogoča oblikovanje vprašanj, na katera anketiranec mora podati odgovor (angl. mandatory questions).
1KA omogoča enostavno izvedbo preverjanja odgovorov na vprašanja. V primeru, da anketiranec na določeno vprašanje ni odgovoril, ga lahko aplikacija na to opozori (mehko opozorilo) ali pa mu celo prepreči nadaljevanje odgovarjanja (trdo opozorilo). Tako je mogoče pomembno izboljšati pridobljene podatke.