Pri razpravah o uporabnosti spletnih anket so najpogosteje omenjene napake, ki izhajajo iz neopazovanja (angl. nonobservation error). Prva med njimi je napaka nepokritja, do katere pride zato, ker nekatere enote niso del vzorčnega okvira ali seznama, ki je uporabljen za identifikacijo članov ciljne populacije. Tako so spletne ankete, ki so usmerjene na splošno populacijo, tipično podvržene napaki nepokritja, saj internet uporablja le manjši del populacije.
Napake nepokritja skušajo raziskovalci preseči s pomočjo uporabe ustreznih metod uteževanja, s katerimi uporabnike interneta po družbeno-demografskih lastnostih skušajo približati splošni populaciji. Z uteževanjem je torej mogoče tudi respondente spletnih anket prilagoditi dejanski strukturi uporabnikov Interneta.
Uteževanje in vstavljanje sta metodi, s katerimi dosežemo želeno pokritost odgovorov ali vplivamo na stopnjo neodgovorov in pristranosti, ki nastanejo zaradi prej omenjenih vzrokov. Potrebno pa se je zavedati, da lahko statistično sklepamo z vzorca na populacijo, navkljub uteževanju in/ali vstavljanju, še vedno samo, če je bil vzorec verjetnostni.