Vzorčenje

V fazi načrtovanja raziskave je potrebno pripraviti načrt vzorca raziskave, saj raziskave običajno ne opravljamo na celotni populaciji, temveč le na njenem delu. Raziskovanje na celotni populaciji je nemalokrat nemogoče, saj je predrago in dolgotrajno (velja namreč, da so rezultati na podlagi vzorca pridobljeni bistveno hitreje).

Raziskovalci morajo tako v načrtu vzorca določiti sledeče:

• Vzorčni okvir. Iz njega izberemo enote v vzorec. Vzorčni okvir bistveno določa kakovost anketne raziskave in naj bi identificiral vse enote ciljne populacije;
• Vzorčno enoto. Določiti je potrebno, koga raziskujemo;
• Metodo vzorčenja. Kako izbrati osebe, katerih značilnosti bomo raziskovali;
• Velikost vzorca. Ključnega pomena je vprašanje, koliko oseb moramo vključiti v raziskavo, da bodo pridobljeni rezultati zanesljivi, obenem pa pri tem ne bodo presežene časovne in proračunske omejitve.

Ločimo dve osnovni vrsti vzorcev:

• Verjetnostni vzorci, pri katerih imajo enote populacije vnaprej znane in neničelne verjetnosti za izbor v vzorec. Pri spletnih anketah na verjetnostne vzorce močno vplivajo problemi nepokritja in problemi z vzorčnim okvirjem. Prvi problem nastane zaradi tega, ker nimajo vsi elementi ciljne populacije dostopa do interneta, drugi pa zato, ker se vabila za sodelovanje v spletnih anketah navadno pošiljajo po elektronski pošti, vendar nikjer ne obstajajo popolni zapisi elektronskih naslovov vseh internetnih uporabnikov v populaciji. Ko povečamo velikost vzorca tudi zmanjšamo vzorčno napako;
• Neverjetnostni vzorci, pri katerih enote populacije nimajo vnaprej znane ali/in neničelne verjetnosti za izbor v vzorec. Predvsem zmanjšanje stroškov je močno vplivalo na to, da se v spletnih anketah večinoma uporabljajo neverjetnostni paneli.

Statistično sklepanje (posploševanje z vzorca na populacijo) je možno le z verjetnostnim vzorcem.

Spletne ankete so, v primerjavi s tradicionalnimi, videti manj vsiljive in enostavno izvedljive, vendar podjetja brez klasičnih papirnatih in telefonskih anket ne pridobijo mnenja tistih, ki nimajo računalnikov, so računalniško nepismeni ali sodijo v starejšo generacijo, ki se je tehnološka revolucija ni dotaknila. Kljub temu pa ima vedno večje število ljudi dostop do svetovnega spleta, saj število posameznikov z dostopom do interneta eksponentno narašča.

Glede na vidik izvajanja spletne ankete lahko delimo v tri skupine:

1. Spletne ankete s splošnimi vabili:
   • Seznam povabljenih k anketiranju ne obstaja;
   • Gre za neverjetnostne vzorce.
2. Spletne ankete z individualnimi vabili:
   • Seznam povabljenih k anketiranju obstaja;
   • Ankete so lahko verjetnostne ali neverjetnostne.
3. Prestrezne ankete:
   • Seznam povabljenih k anketiranju pred anketiranjem ne obstaja, temveč se oblikuje med potekom anketiranja po nekem verjetnostnem mehanizmu;
   • Prestrezne ankete so posebna vrsta verjetnostnih spletnih anket.

Poznamo torej več načinov anketiranja:

• Anketiranci se lahko sami "javljajo" na anketo, kar pomeni, da se anketirani odločijo za sodelovanje brez kakršnihkoli vzpodbud, predvsem pa brez individualnega nagovarjanja. Z vidika vzorčenja v takem primeru ne moremo govoriti o verjetnostnem vzorčenju, kjer v naprej poznamo verjetnost vključitve vsake enote iz populacije in kjer ima vsaka enota tudi pozitivno verjetnost, da v anketi nastopi;
• Ko pa raziskujemo uporabnike npr. interneta, predstavljajo vzorčni okvir za spletne ankete razni seznami elektronskih naslovov. Na tej osnovi lahko enote izberemo v vzorec in jim pošljemo vabilo k sodelovanju.

1KA omogoča enostavno vabljenje anketirancev. Oblikovanje vabila poteka v dveh preprostih korakih, povezavo do vprašalnika pa lahko aplikacija samodejno razpošlje prek elektronske pošte. Kadar seznam anketirancev ni na voljo, je mogoče povezavo vključiti neposredno na spletno stran (npr. v obliki pasice).

<< Nazaj na Spletno anketiranje